Archive for marec, 2015

Jogijske zvrsti

Danes obstaja več kot tisoč različnih vrst joge. Večina jih izhaja iz klasične hatha joge. Nekatere zvrsti nimajo nobene povezave z jogo, pa se kljub temu imenujejo joga. Pomembno je prepoznati razliko. Vadba, ki združuje telo, um in duha, je joga. Vadba, ki se posveča predvsem telesu, ni joga, pa čeprav uporablja jogijske vaje. Joga ni en sam sistem, ampak veliko različnih sistemov. Vsi pa imajo nekaj skupnega. To je, da delujejo na vseh treh ravneh. Joga deluje na telo, um in duh. Nekateri sistemi so poimenovani po učitelju, kot so na primer Iyengar yoga (BKS Iyengar), Bikram joga (Bikram Choudhury), Sri Sri yoga (Sri Sri Ravi Shankar) in podobno. Nekateri sistemi obstajajo že tisoče let in se imenujejo po vsebini oziroma po tem, kar ponujajo, na primer aštanga joga (ašt = osem, anga = koles), ki ponuja osem korakov do razsvetljenja. Enako lahko vsak zase odkrije jogo in način vadbe, ki mu najbolj ustrezata. Nekateri vadijo samo enkrat na teden, drugi vsako jutro, tretji pa samo občasno na delavnicah joge. Vsak je enkraten, zato je najbolje, da si najde svoj način in čas za vadbo. Samovoljnost je enako pomembna. Dejstvo je tudi, da se ljudje razlikujemo po stopnji gibčnosti. Vsak položaj želimo izvajati tako, da bo hkrati udoben in stabilen. Vsekakor pa se po volji učitelja ne trudimo iti mimo svojih zmožnosti, ampak poslušamo predvsem sebe. Edino mi sami vemo, kaj nam telo sporoča. Pri jogi razvijamo zbranost, samokontrolo, predanost, samospoštovanje, disciplino in spoznavamo samega sebe.
Za začetnike se priporočajo hatha joga, easy joga, slow joga, detox joga in druge vrste, ki niso preveč zahtevne. Za športnike in nekdanje športnike se priporočajo aštanga, vinjasa, iyengar in power joga ter joga za tekače. Najbolje si je poiskati primerno vrsto joge ter se v tej smeri učiti in izpopolnjevati naprej.