Archive for april, 2015

Kako si pomagamo pri glavobolih?

Odlomek iz knjige Joga za srečno in vitalno življenje; Avtorica: Maja Miklič.
Če imamo pogoste glavobole ali migrene, analizirajmo in po potrebi spremenimo življenjski slog. Ne posegajmo takoj po tabletah, saj tako ne zdravimo vzrokov, ampak le potlačimo simptome. Dolgoročno nam to ne bo pomagalo. Tukaj je navedenih nekaj možnih ukrepov in vaj, ki pomagajo lajšati glavobole.

Topla kopel za stopala
Čeprav se zdi nepovezano, je dejstvo, da namakanje nog v topli vodi lajša glavobol, prav tako pa se zmanjša tudi pritisk na žile v glavi.

Masaža stopal
Pri pogostih glavobolih je dobro masirati refleksne točke na stopalih. Zgornji del stopal predstavlja glavo in vrat. Te točke redno masiramo.

Nadi Šodana – dihalna vaja
Z dihalno vajo nadi šodana aktiviramo obe možganski polovici in uskladimo njuno delovanje. Nadi šodana odpravlja napetosti in glavobole.

Položaj otroka
Kolena malo razmaknemo in zadnjica naj počiva na petah. Obe roki sta sproščeni ob telesu. Dlani so obrnjene navzgor. Čelo naj sproščeno počiva na tleh. Sprostimo hrbet, ramena, vrat in glavo.

Mrtvak
  Uležemo se na hrbet. Roke položimo ob telesu, dlani naj bodo obrnjene navzgor. Stopala so malo razmaknjena, sprednji del stopal pa je obrnjen navzven. Zapremo oči in začutimo, kako ležimo. Dihamo globoko s trebuhom in začutimo, kako se telo ob vsakem izdihu globlje sprosti.

Aadi mudra
V sedečem ali ležečem položaju pomaga odpravljati glavobol s tem, ko umirja um. To mudro zadržimo za nekaj minut.

Meditiranje o miru in svobodi
Sedimo z ravnim hrbtom. Dlani so sproščene na kolenih. Oči zapremo in dihamo skozi nos. Globoko vdihujemo in izdihujemo. Zamislimo si, da nimamo nobenih obveznosti in da imamo časa na pretek. Občutimo svobodo. Še enkrat globoko vdihnemo in izdihnemo. Nato počasi odpremo oči.

Podprta stoja na glavi
  Položimo komolce na tla v širino ramen in prepletemo prste. Dvignemo se na kolena in položimo vrh glave na tla ob dlani. Prepričamo se, da je glava v pravilnem položaju, tako da bomo vajo pravilno izvedli. Medenica je obrnjena navzgor, hrbet je raven. Stopala približamo glavi in dvignemo noge. Če naše ravnotežje ni dobro, raje prislonimo noge k steni. Po tej vaji gremo počasi v položaj otroka in sprostimo ves hrbet.

Težave s križem

IZ KNJIG Joga za srečno in vitalno življenje in Joga za zdravo in sproščeno življenje
avtorica: Maja Miklič

Težave s križem
Bolečine v križu poznamo skoraj vsi, zato je tudi pri teh težavah redna vadba joge skoraj obvezna, če ne želimo končati pri zdravniku in na raznih terapijah. Vse, kar počnemo, se zapiše v hrbtenico in potem razširi po vsem telesu. Z jogo krepimo hrbtenico in povečamo njeno prožnost. V jogijskih položajih krepimo hrbtne mišice, sproščamo napetosti in hkrati poskrbimo za gibčnost hrbtenice. Jogijski pregovor pravi, da smo stari toliko, kolikor je gibčna naša hrbtenica. Poskrbimo torej za prožno hrbtenico.

Zavedajmo se telesne drže
Že s tem, da se zavedamo telesne drže, si pomagamo pri ohranjanju zdravja. Nekajkrat na dan se spomnimo na to, kako se držimo in po potrebi popravimo držo. Večinoma sedimo napačno za računalnikom ali stojimo z ukrivljenim hrbtom. Slaba drža vpliva na naše počutje in s tem tudi na
zdravstveno stanje. V sedečem položaju na stolu je dobro imeti obe stopali na tleh, noge pa naj ne bodo prekrižane.

Pokončna drža
Stopala so obrnjena naprej in v širini bokov. Medenica je potisnjena rahlo naprej. Ob vdihu podaljšamo hrbtenico, ob izdihu pa sprostimo ramena. Roke, dlani in prsti so popolnoma sproščeni. Kolena so rahlo pokrčena, tako da v nogah ne občutimo napetosti. Med vdihom prenesemo težo te-lesa na nožne prste, vendar tako da ostajajo stopala na tleh.
Težo nato počasi prenesemo na zunanji del stopal, pete in notranji del obeh stopal. Osredotočimo se na stik s tlemi ter začutimo sočasno povezanost z zemljo in nebom.

Mačka
Smo na vseh štirih. Dlani so v širini ramen. Kolena razmaknemo za širino bokov, stopala so sproščena.
Pri vdihu vbočimo hrbet in pogle-damo navzgor. Pri izdihu izbočimo hrbet, približamo brado proti prsne-mu košu in potisnemo popek proti hrbtenici.

Kobra
Ležimo na trebuhu in položimo brado na tla. Stopala naj bodo v širini bokov. Dlani so na tleh vzporedno s prsnim košem. Med vdihom počasi dvignemo glavo in prsni koš. Ramena so sproščena in potisnjena navzdol. Začutimo širjenje prsnega koša in hkratno raztegovanje hrbtenice. Ta položaj zadržimo za nekaj vdihov in izdihov. Pri naslednjem izdihu počasi, vretence za vretencem, spuščamo hrbtenico na tla. Dlani posta-vimo eno na drugo in čelo nanje, tako da se tudi vratne mišice sprostijo.

Kroženje z boki
Stojimo s stopali, razmaknjenimi za širino bokov. Dlani položimo na križ, tako da sta mezinca skupaj. Z boki začnemo krožiti v desno. Krogi so na začetku manjši, nato jih postopoma povečujemo. Kot pri trebušnih plesih lahko tudi tukaj vajo izvajamo hitreje in po nekaj desetih krogih gibanje spet upočasnimo. Vajo ponovimo še v levo smer.

Kroženje z boki v obliki osmice
Stojimo s stopali, razmaknjenimi za širino bokov. Roke so sproščene ob telesu in kolena rahlo pokrčena. Z boki krožimo v obliki osmice. Naredimo krog v desno in nato še v levo; na sredini se po občutku kroga vedno povežeta. Vajo ponovimo nekajkrat v desno in nekajkrat v levo.

Vretence za vretencem
Stojimo s stopali v širini bokov. Roke so sproščene ob telesu. Pozornost usmerimo na hrbtenico in jo ob vdihu nekoliko podaljšamo proti temenu. Ob izdihu popeljemo brado proti prsnemu košu in se vretence za vretencem spuščamo navzdol. Roke in dlani so sproščene. Ob naslednjem vdihu se dvignemo, vretence za vretencem, nazaj v stoječi položaj. Vajo ponovimo trikrat.

Zajec
Smo v položaju otroka in čelo počiva na tleh. Vdihnemo in dvignemo me-denico počasi navzgor. Izdihnemo in položimo teme glave na tla. Z dlanmi objamemo gležnje. Teža telesa je predvsem na kolenih in ne na glavi. Dihamo s trebuhom in začutimo aktiviranost stegenskih mišic. Vdihnemo in se ob izdihu vrnemo v položaj otroka.
Zanimivost: Ko bomo v položajih prišli do novih blokad in jih nato premagali, bomo okrepili občutek samozaupanja.

DIHANJE IN DIHALNE VAJE

Odlomek iz knjige JOGA ZA ZDRAVO IN SPROŠČENO ŽIVLJENJE
Besedilo: Maja Miklič

Dihanje
Življenje je, kar se odvija med prvim vdihom in zadnjim izdihom. Dih je življenje. Življenje postane zavest in mišljenje. Kdor nadzoruje svoje dihanje, nadzoruje tudi svoje misli – velja tudi nasprotno: kdor nadzoruje misli, nadzoruje dihanje. Pet plasti (koš – teles) človekove eksistence se prepleta. Tako kot sta povezani druga in tretja plast, tako sta povezani tudi pranamaja koša (dihanje) in manomaja koša (um). Vsaka misel je obarvana z nekim čustvom in vsakemu čustvu ustreza določen ritem dihanja. Umirjeno dihanje umirja možgane. Človek pod stresom diha hitro in plitko, zato čuti tesnobo in neugodje. Ko smo doma, se počutimo varni in dihamo globoko, počasi in sproščeno. Na splošno močno podcenjujemo vpliv stresa. Pogosto se um oklepa jeze, krivde in obžalovanja zaradi preteklosti ali pa je obremenjen s strahom in skrbmi glede prihodnosti. To nihanje uma od ene do druge skrajnosti samo po sebi povečuje napetost in stres, zato postajamo manj učinkoviti. Dihanje je povezava med telesom in umom in torej ključ do obvladovanja uma in negativnih čustev. Prej ko nam uspe obvladati um, prej nam bo uspelo udejanjiti svoje zmožnosti na vseh življenjskih področjih.

Pranajama – nadzorovano dihanje
Z jogo in pranajamo (dihalnimi vajami) lahko izboljšamo delovanje možganov in živčnega sistema. Pranajama pomeni nadzor nad prano oziroma življenjsko silo. Prana se vdihuje skozi nos in se pretaka po energijskih kanalih. Z dihanjem skozi usta prano izgubljamo. Posledica je oslabitev imunskega sistema ter poslabšanje delovanja pomembnih žlez z notranjim izločanjem in živčnega sistema. Z dihalnimi vajami čistimo energijske kanale. S pranajamo nadi šodana (čiščenje nadijev) lahko aktiviramo levo ali desno možgansko polovico in uravnovesimo njuno delovanje. Tudi meditiranje vpliva na možgansko dejavnost; sčasoma celo spremeni oz. oblikuje strukturo možganov. Deli možganov, ki so aktivni med meditiranjem, se bolje razvijajo. Tudi z jogijskimi vajami vplivamo na dihanje.

Udžaji
Udžaji v sanskrtu pomeni prevlada ali zmaga. Z vadbo dihanja udžaji obvladujemo svoja čustva. Mogoče je tudi pomiriti strah in hud preplah, izboljšati zmožnost osredotočanja ter popraviti telesno držo. Dihanje morate usmerjati v tiste telesne dele, kjer čutite napetost. Temu sledita sprostitev napetosti in razširitev prostora. Zaprite glasilke in dihajte skozi nos. Zaradi delnega priprtja glasilk je dihanje slišno. Obraz imejte sproščen. Udžaji je dihalna tehnika, ki se lahko uporablja vsak dan.
Učinki dihanja po tehniki udžaji so:
• zvišanje ravni kisika v krvi in boljša prekrvavitev organov,
• globoka mišična sprostitev,
• naravna masaža črevesja,
• izboljšanje osredotočenosti.

Polno dihanje
Večina nas uporablja samo 30 odstotkov pljučne kapacitete. Tako iz telesa izločimo le del strupov. Kot otrok vsakdo diha polno, ko pa odrastemo in začnemo doživljati stres, začnemo dihati bolj plitko, večinoma samo prsno. Pomembno je dihati s trebuhom, kjer so zbrana vsa čustva. Takšno dihanje se na začetku morda zdi malce nenaravno, vendar se lahko z vadbo naučimo dihati poglobljeno. Vaja je dobra za povečanje pljučne kapacitete. Dihati polno je naša naravna pravica. Polno dihanje je mogoče le, če smo telesno in duševno sproščeni, kar pa nam pogosto onemogoča prav stres. Da bi se naučili sprostiti se in dihati globlje, lahko začnemo s podaljšanim izdihom. Telesu tako pomagamo v stanje, ko je bolj dejaven parasimpatični živčni sistem, in to se pokaže kot stanje globoke sproščenosti. Tako se naučimo dihati s polnimi pljuči.

1. vaja:
Položite si dlani z rahlo razprtimi prsti na trebuh. Začutite stik med rokami in trebuhom. Globoko dihajte s trebuhom. Pri vdihu se trebuh razširi, med izdihom pa se zopet skrči. Večkrat ponovite, nato sprostite trebušne mišice.

2. vaja:
Vdihnite in do polovice napolnite pljuča z zrakom. Trebuh postane polnejši. Dihajte s prsnim košem. Pljučna kapaciteta se bo povečala. Nato najprej izdihnite iz pljuč, potem še iz trebuha. Globoko vdihnite v trebuh in popolnoma izdihnite ves zrak. Dihanje naj bo dolgo, ritmično in mirno.

JOGA VSEKAKOR NI ŠPORT

Moje ime je Maja. Sem joga učiteljica in avtorica knjig o jogi. Že od nekdaj so me privlačile ezoterične vede in ogromno knjig sem prebrala iz tega področja. Prva, ki mi je prišla pod roke je bila Učbenik življenja, ki jo je napisal slovenski psiholog Martin Kojc. Na začetku te knjige je odstavek Krishnamurti-ja ki pravi, da družbena pravila ne morejo oskruniti resnice. Pri 14-ih letih nisem točno vedela zakaj gre, samo vedela sem da govori o nečem, kar me zelo privlači. To je resnica o nas samih, o našem izvoru. Dostikrat slišim pregovor, da smo duše ki smo se inkarnirale in ne obratno. Živimo v iluziji materialnega sveta. Menimo, da je to kar vidimo, vse kar je. Joga nas uči drugače.
Joga je veliko več kot le telesna vadba, pa čeprav nevedna večina trdi da je joga samo nekaj za sproščanje in raztezanje.

Ker živim in delam na Nizozemskem, pridejo novice iz Slovenije z zamudo do mene. Prejšnji teden sem preko sestre zasledila peticijo društva za jogo, ki se imenuje “JOGA NI ŠPORT”. Seveda sem jo takoj podpisala in se včlanila. Tukaj navajam problem, ki je opisan na strani http://joga-zdruzenje.si/peticija-joga-ni-sport/

Strokovni svet Republike Slovenije za šport,  je na svoji 6. seji dne 26.4.2006 pod točko 8. sprejel sklep, da joga ni šport, za katerega velja 26. člen Zakona o športu, ki določa, da morajo imeti strokovni delavci v športu ustrezno izobrazbo oziroma usposobljenost. Seveda to pomeni ustrezno športno izobrazbo, ki z jogo nima nobene zveze! Dejstvo je, da je joga samo joga in nikakor ne šport. Ne glede na ta sklep, je Strokovni svet RS za šport dne 13. 05. 2014 potrdil program usposabljanja strokovnih delavcev v športu, v katerem je pod točkami 290. 291. in 292. potrjen program Športna rekreacija – joga, ki ga bodo izvajali strokovni delavci – vaditelj joge, inštruktor joge in učitelj joge, nosilec programa je Zveza joga društev Slovenije, katerega člani so vsa društva  Joga v vsakdanjem življenju. Uradniki na Ministrstvu za šport ta program športne rekreacije – joge razumejo kot dejstvo, vsak učitelj joge, katerekoli zvrsti joge, bo moral imeti izpit po programu športne rekreacije.S tem se pa ne moremo strinjati ostali učitelji in izvajalci joge, ki prav tako poučujemo in vadimo jogo v Sloveniji in se nas posledično sklep Strokovnega sveta dotakne oz. tiče.

Sama skorajda nisem mogla verjeti temu sklepu. Povsod po svetu lahko vsakdo uči jogo, edino v Sloveniji želijo očitno zmanjšati trg. Naj pojasnim, da obstaja nekaj več sto vrst joge. Joga ni samo hatha joga. Poleg tega joga ni samo fizična aktivnost, temveč tudi mentalna in duhovna. Obstaja neskončno število treningov iz tega področja povsod po svetu in učenje joge se nikoli ne konča. Znanja je preveč za eno samo življenje. Vse to znanje je nemogoče strniti v nek triletni program na fakulteti za šport. Joga učiteljev je ogromno. Slovencem bi odvzeli pravico do učenja. Ljudje, ki potrebujejo jogo, bi bili prepuščeni samo peščici tistim, ki so se izobraževali preko Joge v vsakdanjem življenju. Edino ozkogledi lahko pridejo do takih idej in to pod pretvezo, da želijo omogočiti kvaliteto poučevanja joge. Slovence bi prikrajšali za vse ostale joga vrste in pokončali še to, kar je mnogim izhod v trenutni situaciji. Vsakdanja borba za obstanek zahteva marsikaj in joga je lahko rešitev.

Redakcija Yoga Magazine nizozemskega časopisa je reagirala zgroženo na to novico. Na EUY, Evropska zveza Joge, so mi odgovorili, da je učenje osnovna pravica vsakega človeka in s tem slovensko Ministrstvo za šport krši ta zakon. Učenje joge v Sloveniji torej ne bo več možno v svoji raznovrstnosti, ampak samo za tiste ki jim ustreza “Joga v vsakdanjem življenju“. Povezava na ta zakon: http://www.unesco.org/new/en/education/themes/leading-the-international-agenda/right-to-education/

EUY obvešča tudi, da legalno ni možno prepovedati učenje joge tistim, ki so se izobraževali pri priznanih tujih in domačih joga institucijah. Tisti, ki meni da je joga šport dejansko ne ve zakaj se gre pri jogi. Tukaj navajam nekaj argumentov na to temo.

1. Pri jogi se učenec poglobi vase in je pozornost usmerjena navznoter. Športnik se ukvarja s fizičnim telesom in dosežki.

2. Joga ni tekmovalnost. Jogi se ne primerja z drugimi in ne čuti potrebe po dokazovanju.

3. Veliki joga učitelji in guru-ji nimajo fakultete za šport. Ali lahko primerjamo Maharishi-ja s športniki? Večina svetovno znanih športnikov deluje na nivoju tretje čakre. Razsvetljeni joga učitelji delujejo na nivoju višjih čaker.

4. Joga v vsakdanjem življenju ne poučuje ashtanga, iyengar, kundalini, power, aerial joge.

5. Kvaliteta učenja joge se pridobiva z leti učenja in praktičnimi izkušnjami. Še zdaleč ne za šolskimi klopmi.

6. Yoga Sports je panoga, ki se lahko imenuje šport. Tukaj se tekmuje kdo lahko dlje zdrži v joga položaju in kako daleč
gre v položaj. Ta panoga z jogo kot vedo nima dosti opravka.

7. Joga učenec želi duhovni razvoj in notranji mir. Zunanji svet mu je manj pomemben.

8. Za razliko od športne dejavnosti pri jogi ne gre za tekmovalnost, saj spodbuja k poglobljenemu iskanju in sprejetju tega, kar je.

9. Pri jogi velja pravilo ahimse, nenasilja. Pri športu to pravilo ne velja, saj športnik vedno išče in izziva svoje meje zmogljivosti.

10. Beseda ‘namaste’ pomeni: “moja duša pozdravlja tvojo.“ Ali se športniki ukvarjajo z dušo?

11. Zakaj šport ni joga si lahko preberete tukaj spodaj. Aštanga joga je osemstopenjska pot do razsvetljenja po Patandžaliju. Odlomek izhaja iz knjige Joga za zdravo in sproščeno življenje.

Patandžali je bil riši, modrec in prerok v drugem stoletju pr. n. št. Napisal je 196 verzov o jogi: Patandžalijeve jogijske sutre. Razvil je aštanga jogo, osem korakov do razsvetljenja. Hatha joga z asanami je del aštanga joge. Asht = osem; anga = os (osem osi kolesa). Osi so povezane druga z drugo in se jih ne da ločiti.

JAMA: vztrajnost, zunanja disciplina, splošne vrednote
Jama je odnos do zunanjega sveta. Z zavedanjem svojih prvotnih življenjskih vrednot lahko sprejmete prave odločitve in ukrepate na način, ki vam najbolj odgovarja. Obstaja pet jam: nenasilje, odkritosrčnost, prepoved kraje, abstinenca in odsotnost poželenja. To pogosto iščemo zunaj sebe, vendar je vse v nas.
Nenasilje: Telesno nasilje, nasilna dejanja, besedno nasilje in tudi nasilje v mislih so vzrok vsega nasilja.
Resnicoljubnost: Vnovič moramo odkriti resnico, ki je vseskozi navzoča v nas. Biti moramo odkriti do sebe in svojih misli. Biti moramo iskreni, zvesti resnici, z ali brez odobravanja drugih ljudi.
Poštenost: Pohlep. Poželenje po nečem. Ničesar ne moremo pridobiti in zadržati, ker je vse samo začasno. Rodimo se praznih rok in tako tudi umremo. Kraja stvari, pa tudi kraja misli in besed.
Abstinenca: Ne bodite lakomni, raje se osredotočite na združevanje. Bodite zmerni pri hrani, pijači in razvedrilu. Ne pretiravajte v ničemer.
Nepohlepnost: Nadzor nad željami in poželenjem. Želimo si zadovoljitve, vendar jo dosežemo šele takrat, ko so želje izpolnjene. Rešitev je v odpovedi željam in hrepenenjem.

NIJAMA: samodisciplina, notranji nadzor.
Nijama je odnos do notranjega sveta. Poznamo pet nijam: čistost, zadovoljstvo, samodisciplina, učenje in predanost duhovni poti. Življenje po teh petih idealih v kombinaciji s petimi jamami nam prinese več moči na vseh področjih.
Cˇistost: Čistost uma in telesa. Čistost telesa lahko dosežemo s pravilno izbrano hrano, dobrimi mislimi in čistim okoljem.
Zadovoljstvo: Sprejetje. Biti zadovoljen v vsakem položaju, dobrem ali slabem. Samtoša pomeni zadovoljstvo in sprejetje vsakršnih okoliščin takšnih, kot so. Vsi imamo želje in poželenje. Če niso izpolnjeni, se pogosto počutimo nesrečne in nezadovoljne. Treba je sprejeti življenje, kakor je. Zadovoljstvo ne pride samo od sebe, treba ga je negovati. Prepogosto iščemo srečo zunaj sebe, ko bi se morali le zazreti vase. Ravno zato je joga lepa možnost raziskovanja svoje notranjosti.
Vaditi zadovoljstvo v kakršnem koli življenjskem položaju pomeni biti na poti k srcu, k združitvi.
Samoučenje: Poznamo različne možnosti učenja: knjige, besedila in predavanja številnih modrecev in učenjakov. Namen vseh je, da nam pomagajo do boljšega razumevanja našega bistva.
Predanost: To je notranji proces. Predanost višjemu notranjemu jazu in duhovni poti.

ASANA: položaj
Beseda asana pomeni prostor, kjer sediš. Iz te so izpeljane še besede: ass, asseyez-vous itn. Asana je doživetje tega, kar ste, ne pa tega, kar počnete. Asane je mogoče uspešno izvajati s pomočjo jam in nijam. Asane so najbolje poznani del joge, ki naredijo telo gibčnejše in imajo tudi terapevtski učinek, še posebej, če se izvajajo v kombinaciji s preostalimi komponentami. Asana je položaj, v katerem se izvajalec joge razteza in krči, da bi razvil gibčnost, ravnotežje, vzdržljivost in vitalnost. Patandžali je zapisal: Sthira sukham asanam, kar pomeni, da naj bo asana stabilna in prijetna. V vsakem položaju naj bi bili hkrati sproščeni in dejavni.

PRANAJAMA: dihalna tehnika
Beseda pranajama je kombinacija besede prana, ki pomeni življenjsko silo, in besede jama, ki pomeni nadzor. Pranajama je torej nadzorovano dihanje. Ko počnemo to, stabiliziramo in discipliniramo mišljenje ter poglobimo zavest. Pranajama je mogočna tehnika, ki spodbuja dihanje in delovanje živčnega sistema. S pravo tehniko dihanja lahko vplivamo na svoja čustva in umovanje.

PRATJAHARA: umik ali odsotnost pozornosti v zunanjem svetu
Pratjahara je umik čutov iz zunanjega sveta, tako da postanejo funkcije čita neodvisne. To se kaže v popolnem obvladovanju čutov. Ko postajamo občutljivejši, moramo znati stvari izpustiti iz rok. Kot lahko želva skrije noge in glavo v oklep, tako se lahko mi umaknemo v svojo notranjost. To zahteva zbranost, ker zunanji svet nenehno zahteva našo pozornost. Pogum potrebujete tudi, da zmorete biti sami s seboj.

DHARANA: osredotočenost
Osredotočenost ali pozornost, usmerjena na določeno stvar. Nežno opustite misli, ki zahtevajo vašo pozornost, in to usmerite na izbrani predmet. Dharana je nadzor nad osredotočenostjo, zbranostjo in namero. Dharana pomeni pozitivno osredotočenost na namero in doseganje zastavljenega cilja. Ko je človek osredotočen, je njegova namera jasna, zato se narava z njima uskladi in pomaga izpolniti njegove najgloblje želje. Prednosti osredotočenosti je mogoče opaziti na vseh področjih življenja. Zaznamo lahko pet načinov razmišljanja: vznemirjen, dolgočasen, raztresen, osredotočen in obvladan. Da bi mišljenje vezali na neko področje, potrebujemo pozornost. Dharana je zato dobra priprava na meditacijo.

DHJANA: meditacija
Šele ko zmore biti človek brez premora osredotočen dalj časa, lahko rečemo, da meditira. Med meditacijo se mišljenje odvija v globljih plasteh zavesti. Prostor, ki ga zapolnjujejo misli, postane manjši. Ko vam začnejo misli uhajati, se lahko osredotočite na besedo aum (om). Ta lahko odpre vrata v naslednjo fazo. Meditacija ni samo tehnika širjenja zavesti, ampak je tudi življenjski recept za svobodo in moč v sedanjosti. Patandžali je opisal namen meditacije kot doseganje skladnosti s svojo bistveno in osnovno naravo.

SAMADHI: združitev in razsvetljenje
Po samadhiju ni več motenj. Človeku se odpre jasno dojemanje. Samadhi je stanje, v katerem je človeški um osvobojen misli; te ga nič več ne ovirajo. To stanje je opisano kot stanje sreče, miru in enosti. Samadhi je pogosto pojasnjeno kot popolno zlitje posameznikove zavesti s kozmično zavestjo. Ko novinec doseže samadhi, postane, v kozmičnem smislu, vseveden – predvsem zato, ker je v trenutku razsvetljenja/združitve njegova zavest v duhovnih svetovih. Tam je vse znanje pred njim kot odprta knjiga, saj se zaveda notranjih in duhovnih področij narave, njegova zavest pa postane kozmična. Na koncu se vseh osem korakov po Patandžaliju združi v samjamo. Šele ko človek doseže to stanje, ko se je torej zmožen natančno osredotočiti in preseči kolebanje zavesti, je na ravni poti do modrosti. To je mogoče tukaj in zdaj v vsakodnevnem življenju. Nekateri jo prepoznajo kot nekakšno obliko milosti. Razsvetljenje ti je podarjeno ali ne. Ni ga moč izsiliti. Joga je način za vzpostavitev meditativne poti in stanja razsvetljenja.

Joga in šport imata skupno to, da zahtevata disciplino, vztrajnost in močno voljo. Tako joga kot šport pripomoreta k zdravemu življenju. Vendar zaradi teh skupnih točk še zdaleč ne sodita v isti koš.

Osebno me joga privlači zato, ker se ne ukvarja z materialnim, zunanjim svetom. Ta svet se stalno spreminja in je iluzija. Nič ni večno, medtem ko notranji svet odkriva večno stanje miru in resnice. Več na to temo si lahko preberete na straneh, ki jih navajam tukaj spodaj. Podpišite peticijo če se strinjate s trditvijo da JOGA NI ŠPORT. Hvala. Namaste.

www.joga-zdruzenje.si

http://www.yogasportscience.com

http://meru-mvu.org

Vitalni z jogo: Popoln počitek

http://www.polet.si/dan-mladosti/vitalni-z-jogo-popoln-pocitek

 
Veliko ljudi ne ve, kaj pomeni popoln počitek. Preprosto se ne znajo umiriti in sprostiti. Zato je počitek po jogi popolnoma nova izkušnja za veliko ljudi. Položaj mrtvaka (savasana) je glavni ležeči položaj v jogi. Po dolgem času se človek lahko resnično sprosti. Šele v položaju mrtvaka je mogoče spoznati, da je več ravni sprostitve. Globoka sprostitev je pozitivna in zdravilna tako za um kot za telo. Človek v stanju popolne sproščenosti lažje vzpostavi stik s samim seboj. To je obvezna vaja na koncu vadbe joge.
Lezite na hrbet in pustite, da stopali padeta navzven. Roki sta sproščeni ob telesu, dlani obrnjeni navzgor. Če želite, lahko dlani položite tudi na trebuh. Oči naj bodo zaprte. Osredotočite se na dihanje. Sprostite noge. Dovolite bokom, da se popolnoma sprostijo, in hkrati sprostite tudi križ in trebuh. Sproščeni so hrbet in ramena, čeljust in jezik. Sprostite tudi čelo. Ostanite v tem položaju 5–10 minut. Lezite tako, da bo lahko med sproščanjem negativna energija zapustila telo skozi stopala. Poskrbite, da stopal ne usmerite proti komu drugemu v prostoru.

Ležeči junak
Pokleknite in sedite med stopala. Medenične kosti in boki so na tleh. Če v tem položaju kolena preveč trpijo, si lahko pomagate z blazino, ki si jo položite pod zadnjico tako, da so boki višje od kolen. Poskušajte kolena držati kolikor je mogoče skupaj. Počasi položite na tla komolce (hrbet in tudi glavo) in ob izdihu sprostite celo telo. Roki lahko dvignete nad glavo in jih iztegnjene položite na tla. Dihajte globoko s trebuhom. V tem položaju ostanite približno minuto, potem primaknite roki k telesu in se s komolci dvignite v sedeči položaj. Zravnajte noge in si zmasirajte kolena.

Položaj otroka
Kolena malo razmaknite, zadnjica naj počiva na petah. Roki sta sproščeni ob telesu. Dlani obrnite navzgor. Čelo naj sproščeno počiva na tleh. Sprostite hrbet, ramena, vrat in glavo.

Sproščanje na trebuhu
Lezite na trebuh in pokrčite roke. Staknite dlani in obrnite glavo v desno, nato pokrčite še desno nogo in jo malce dvignite. Sprostite celotno telo. Če želite, lahko kasneje zamenjate položaj tako, da obrnete glavo v levo in pritegnete koleno h glavi.

Mrtvak
Lezite na hrbet. Položite roke ob telo, dlani naj bodo obrnjene navzgor. Stopala malo razmaknjena, sprednji del stopal je obrnjen navzven. Zaprite oči in začutite, kako ležite. Začutite celo telo in težo telesa na tleh. Dihajte globoko s trebuhom in začutite, kako se telo z vsakim izdihom globlje sprosti.

Stik s tlemi
Lezite na hrbet in zaprite oči. Roke naj bodo ob telesu, stopala obrnjena navzven. Začutite stik s tlemi. Ko se popolnoma sprostite, začutite, kako se telo prilega tlom. Začutite, kako vas zemlja nosi. Začutite povezanost telesa z zemljo in popolno predanost zemlji. Zamislite si, kako vas zemlja podpira in skrbi za vas. Izginejo naj vsi problemi in napetosti.

Smeh
Lezite na hrbet, zaprite oči in se sprostite. Zamislite si dogodek ali prizor iz filma, ki vas je nasmejal. Začnite se smejati na ves glas. Po minuti ali dveh krčevitega smejanja sprostite vse telo in začutite učinek vaje. Smejanje spodbuja izločanje endorfina, ki ga imenujemo tudi hormon sreče.

Lev
Lezite na hrbet, sprostite se in začnite renčati kot lev. Ob vsakem izdihu glasno zarenčite. Vajo ponovite trikrat, nato se sprostite.

Nadi šodana pranajama
(nadi = energijski kanali, šodan = čiščenje, pranajama = nadzor dihanja)
V starodavnih jogijskih besedilih je zapisano, da je v telesu 72.000 velikih in malih energijskih kanalov. Najpomembnejši nadiji so: sušumna, ida in pingala. Pingala je navzven obrnjeni nadi (nadi sonca) in je povezan z levo možgansko polovico. Ida je navznoter obrnjeni nadi (nadi lune) in je usklajen z desno možgansko polovico. Med vdihom skozi desno nosnico (pingala) se okrepi dejavnost leve možganske polovice, katere funkcije so: logika, razum, analitično mišljenje, intelekt, matematika, dojemanje realnosti. Med vdihom skozi levo nosnico (ida) se okrepi dejavnost desne možganske polovice, katere funkcije so: ustvarjalnost, intuicija, duhovnost, občutja, domišljija. Z dihalno vajo nadi šodana aktiviramo obe možganski polovici in uskladimo njuno delovanje. Včasih sta že uravnoteženi. To se zgodi, ko zrak enakomerno prihaja v pljuča skozi obe nosnici hkrati.